Menekoprava je poimenovanje za družbeno-razvojno usmeritev, ki udejanja troje medsebojno povezanih ključnih načel: pravičnost, premišljenost in sonaravnost.

Prej omenjeno je izraženo tudi v logotipu „menekoprava“, v katerem rdeča barva simbolizira pravičnost, svetlo modra barva premišljenost in rumeno-oranžna barva sonaravnost. Liki v logotipu simbolizirajo sestavne dele družbe, njene cilje in vrednote ter medsebojno uglašenost celote vseh teh.

Beseda menekoprava je sestavljenka delov naslednjih treh besed:

mens (rodilnik mentis) – v latinščini um, razum, pamet, srce, duh, misel, mišljenje, mnenje, nazor…;

ekologija (angl. ecology, nemško Őkologie, franc. écologie) – veda o odnosih med organizmi v okolju, znanost o gospodarjenju (v naravi);

pravica – izvorni pomen: ‘kar je prav’ (rekonstruirana praslovanska beseda ‘pravьda‘ pomeni ‘resnica, pravica’); kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah; kar komu dovoljuje, daje možnost biti, imeti, narediti kaj a) glede na dogovor, pravilo, zakon, b) glede na njegovo vlogo, položaj, lastnost, c) glede na odnos do določenega dejstva sploh; nasprotni pomen ima beseda krivica.

Vodilno načelo pravičnosti v zgornji opredelitvi menekoprave pomeni:

• da je treba razvijati kakovost in širiti obseg pravic in svoboščin, ki zadevajo človeka in/ali družbene skupine;
• da nek človek ali družbena skupina zase ne terja in ne pričakuje drugačnih temeljnih pravic in svoboščin kot za katerega koli drugega človeka ali družbeno skupino (družbena skupina je družina, sosedstvo, lokalna skupnost, etnična skupina, narod, jezikovna skupina, religiozna skupina, nazorska skupina, rasna skupina, spolna skupina ipd.).

Vodilno načelo premišljenosti v zgornji opredelitvi menekoprave pomeni:

• da je treba razvijati in dodelovati človekove individualne in skupinske zmožnosti mišljenja, veščin oz. spretnosti, umevanja, zavesti ipd.;
• da se vsa pomembnejša človekova in družbena dejanja izvršujejo preudarno, tj. po predhodnem temeljitem, celostnem, umnem in čustveno dodelanem premisleku, ki vključuje temeljne eksistenčne interese vseh bitij in družbenih subjektov, ki jih omenjena dejanja zadevajo.

Vodilno načelo sonaravnosti v zgornji opredelitvi menekoprave pomeni:

• da človek, družbena skupina in/ali družba kot celota v osnovnih sestavinah svojega obstoja in delovanja upošteva potrebo po dolgoročnem obstoju in obnavljanju narave in njenih delov tako na Zemlji kot tudi v vesolju.

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega lahko srž menekoprave opišemo kot stalno razvijanje vedno nove oz. prenovljene uravnotežene in navznoter ter navzven čim manj konfliktne sestave treh komponent človeške bivanjskosti:

• družbeno oz. medčloveško pravične;
• gospodarsko ustvarjalne in inovativne;
• prirodno-okoljsko uglašene.

Prej navedena ‘sestava’ se smiselno nanaša na vse teritorialne in institucionalno-organizacijske ravni ter na vsa vsebinska področja človekovega oz. družbenega delovanja, hkrati pa na celoto vseh teh ravni in področij.