Beseda ‘soveda‘ – za razliko od besede ‘politika’ – označuje takšno vrsto dejavnosti upravljanja družbe in njenih delov ter njenega oz. njihovega razvoja, ki temelji na načelih:

– CELOSTNOSTNI, tj. upoštevanja celostnih, nepartikularnih pristopov;

– SKUPNOSTNOSTI, tj. skupnega, povezanega, dogovornega delovanja vseh tangiranih subjektov (tj. zadevajočih posameznikov in skupinskih oseb(kov));

– PROSTE OSREDNJOSTI, tj. prostega (neoviranega) oblikovanja (‘premeščanja’) vsakokratne(-ih) osrednjosti v družbeni strukturi (tj. njihovih osrednjih, glavnih, dominantnih delov);

– SOBIVANJSKOSTI, tj. ravnovesno-razvojnega soobstoja vseh delov družbene strukture;

– OBČEČLOVEŠKOSTI, tj. upoštevanja konteksta in interesov celotnega človeštva.

Glede na zgornjo opredelitev se soveda kot dejavnost kakovostno razlikuje od politike kot dejavnosti, čeprav je področje njunega zanimanja (preokupacije) isto (tj. upravljanje družbe in njenih delov ter njenega oz. njihovega razvoja). Politika kot dejavnost namreč ne temelji na celoti zgoraj naštetih načel ali vsaj ne na nekaterih od njih.

Osebe, ki se pretežno ukvarjajo z dejavnostjo politike, so politiki oz. političarke. Osebe, ki se pretežno ukvarjajo z dejavnostjo sovede, so sovedniki oz. sovednice.

Konkretizacija sovede v praksi je po posameznih družbeno obeleženih področjih predstavljena v rubriki „SOVEDA V PRAKSI“.