Osvobodilna misel

Osvobodilna misel – mnogadej za razlaganje razlag družbenega
zanjo: Jože Kos Grabar
gostuje na naslovu: Infopeka, Ob železnici 16, SI-2000 Maribor
oomm@email.com / om@mail.kibla.org / 030 631 369

‘Osvobodilna misel’ je dolgoročno naravnan sklop dejavnosti (mnogadej oz. multi-projekt), ki je zasnovan na spoznanju, da je v družbi v množično medijskem in drugih javnih prostorih v obsežni meri prisotno zainteresirano, eno- ali pristransko, tendenciozno, neredko tudi zavajajoče podajanje, pojasnjevanje in razlaganje raznolikih družbenih pojavov iz preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. Namen ‘Osvobodilne misli’ je razčlenjevati, razlagati in razgaljati takšne razlage ter s tem prispevati k jasnejši sliki (dandanašnjega in preteklega) idejnega in ideološkega boja za človeške ‘duše’ oz. ume.

‘Osvobodilna misel’ ni in ne bo v službi nobene politične stranke ali drugih sorodnih ideoloških organizacij, temveč bo dosledno civilno družbenega in intelektualnega značaja, obenem pa vrednostno usmerjena k podajanju dejstev in resnice ter zagovarjanju svobodomiselnosti in družbene pravičnosti. Spričo tega je odprta za sodelovanje z vsemi miselno in vrednostno širokimi, radovednimi in razvijajočimi se ljudmi, ki zagovarjajo prej navedene vrednote.

Osvobodilno misel je zasnoval Jože Kos Grabar konec leta 2001. Enako velja za novo besedo ‘mnogadej’, ki pomeni ‘mnogo povezanih, sorodno usmerjenih dejanj’.

Vabljeni k sodelovanju!


DEJ 9: NOVODOBNA POTVORBA PLAKATA KPS, IZVORNO IZDELANEGA LETA 1938

Kratka analiza se nanaša na (pribl. v letih 2010–2012) potvorjen politični plakat, ki je bil izvorno izdelan leta 1938. Izvorni plakat je po Hitlerjevem anšlusu Avstrije in spričo grozečega napada nacistične Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo oz. njeno slovensko ozemlje izdala Komunistična partija Slovenije (KPS). Na novi, potvorjeni različici plakata je anonimni potvorjevalec na desni strani plakata dodal/-a risbo Stalina z zvezdo, srpom in kladivom ter bajoneti.


DEJ 8: POVABILO NA SPOLZKO KAVO S SKUPINO LAIBACH

V analitičnem prispevku Jože Kos Grabar analizira pomenske razsežnosti plakata za razstavo ‘Ausstellung / Laibach Kunst / Perspektive / 1980 – 2011’ (Umetnostna galerija Maribor, 24. 2. – 17. 4. 2011). Navedeni so možni družbeni učinki sporočil plakata in podana razlaga psiho-socialnih okoliščin, ki botrujejo njegovi produkciji in javni rabi.

Okrajšana priredba analitičnega prispevka je bila aprila 2011 objavljena v Pogledih in je prosto dostopna na tej spletni strani.


DEJ 7: ANALIZA VREDNOTENJA KONFLIKTNIH STRANI, UDELEŽENIH V DRUGI SVETOVNI VOJNI NA DANAŠNJEM SLOVENSKEM OZEMLJU, RAZBRANEGA IZ IZJAV NOVINARKE VANESSE ČOKL IN FILOZOFA DR. TINETA HRIBARJA

Novembra 2010 je bil v Multimedijskem centru KIBLA v Mariboru pogovor s slovenskim filozofom dr. Tinetom Hribarjem ob izidu njegove knjige “Ena je groza”. Z njim se je pogovarjala novinarka časnika Večer ga. Vanessa Čokl. Avtor kratke analize delov njunega pogovora,  Jože Kos Grabar ml., sem tekom uvodnega dela pogovora poslušal povabljenca in moderatorko predvsem z vidika, kako interpretirata oz. vrednotita ‘strani’, ki so bile konfliktno vpletene v dogajanje malo pred, tekom in malo po drugi svetovni vojni na današnjem slovenskem ozemlju.


DEJ 6: PREMALO SE MANIPULIRA!

V analitičnem prispevku Jože Kos Grabar analizira miselne trike in pristranskosti v članku novinarja Mirka Lorencija, objavljenega v sobotni prilogi Večeru dne 21. 3. 2009. V članku z naslovom “Kaj Tito ni bil prvi med partizani?” novinar med drugim podaja svoj komentar ob ‘odkritju’ množičnih posmrtnih ostankov v Hudi jami pri Laškem iz časa takoj po koncu druge svetovne vojne.


DEJ 5: KAKŠNI SO VZORI ZMAGOVITEGA NATEČAJNEGA PREDLOGA ZA NOVO ZASTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE?

K odgovoru na to vprašanje vam bo pomagala vsebina datoteke Nova_zastava_RS.pdf.

Pripravil: Jože Kos Grabar, v Mariboru, 18. januarja / prosinca 2004


DEJ 4: ZVEZDA KOT ZNAK IN SIMBOL

Zvezde spremljajo človeštvo od nekdaj, a ne le kot nebesna telesa, temveč tudi kot pojmovne nosilke takšnih in drugačnih (simbolnih) pomenov, ki jim jih pridajajo ljudje. Povezanost zvezd s človekovimi in družbenimi razlagami ter razumevanjem (delov) okolišnjega sveta je mnogotera in presenetljivo obsežna: na ‘zvezde’ (tiste, ki niso na nebu) naletimo vsakodnevno v pogovorih, na televiziji, v knjigah in revijah, pesmih in zgodbah, na zastavah, grbih, oznakah političnih organizacij, v imenih ljudi, podjetij in blagovnih proizvodov, na oznakah činov oficirjev in odlikovanjih, v označbah kakovosti hotelov, gostiln in prenočišč, na reklamnih tiskovinah, v horoskopu…. Ob tej ‘zvezdni vseprisotnosti’ se verjetno marsikdo ne zaveda (pod)pomenov, ki jih tako ali drugače oblikovana oziroma opisana zvezda kot simbol v nekem družbenem kontekstu nosi. Prav prikazu in razlagi teh (često ideološko pridanih) pomenov je bil namenjen četrti dej ali projekt v okviru ‘Osvobodilne misli – mnogadeja za razlaganje razlag družbenega’, ki ga podpisuje Jože Kos Grabar.

Vizualno podprtemu predavanju Jožeta Kosa Grabarja z naslovom “Zvezda kot znak in simbol” je sledil razgovor prisotnih o zadevni temi, in sicer v Kulturnem centru Sinagoga v Mariboru 18. novembra 2003.


DEJ 3: SAMOPOSTREŽBA POMENOV BESEDE EVROPA

Prikaz zgodovinskih, zemljepisnih in ideoloških plati ene od najbolj (ne)znanih besed današnjega časa

Tretji dej oziroma projekt v sklopu mnogadeja ‘Osvobodilna misel’ se nanaša na pomene besede ‘Evropa’ in v tem okviru zlasti na problem enačenja pojma ‘Evropska unija’ s pojmom ‘Evropa’.

Na osnovi enoletnega spremljanja (često problematičnih) rab besede ‘Evropa’ v slovenski in tuji množično medijski javnosti in na osnovi študija strokovne literature v zvezi s pojmom in idejo ‘Evrope’ je Jože Kos Grabar v zvezi s prej navedenim pripravil predavanje in ga doslej izvedel v Mariboru, Celju in Ptuju. V predavanju, ki ima splošno kulturni in izobraževalni ter predvsem idejno ter ideološko analitični značaj, so najbolj izpostavljeni sociološki, zgodovinski in aktualno medijsko refleksivni vidiki. Vsebinska sestava predavanja je naslednja:

I. ETIMOLOŠKA PLAT BESEDE EVROPA
II. EVROPA V HELENSKEM (grškem) MITU IN RELIGIJI
III. ZEMLJEPISNO ZGODOVINSKI PREGLED RAB BESEDE EVROPA
IV. EVROPA KOT IDEOLOŠKO, POLITIČNO, KULTURNO, MISTIČNO… POJMOVANA BESEDA
V. POMENSKA NAVZKRIŽJA, ZAGATE IN TRIKI PRI DANAŠNJIH RABAH BESEDE EVROPA
VI. ZAKLJUČNE MISLI
VII. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

Predavanje je bilo doslej izvedeno na naslednjih prizoriščih:
– Kulturni center Sinagoga, Maribor, 13. februar 2003;
– Mladinski center Celje, 6. marec 2003;
– Območna organizacija ZSSS (sindikalna dvorana), Ptuj, 13. marec 2003.

Del vsebine predavanja s poudarkom na problemu enačenja pojma Evropska unija s pojmom Evropa je na voljo v priloženem članku oz. datoteki. Članek je bil objavljen v Delu (Sobotna priloga, 17. maj 2003).

Na voljo sta tudi prevod članka v srbščino in prevod v francoščino.


DEJ 2: SLOVENSKA RAZGLEDNICA ŠT. 1

Barvna razglednica iz l. 2002 problematizira (ne)samostojnost RS in podredljivost pomembnega dela (mar večine?) slovenskega naroda.


DEJ 1: PRAZNIČNI 27. APRIL POD SALVO NASPROTNIKOV

Prikaz in analiza ideoloških razlag Dneva upora proti okupatorju v sodobni slovenski desničarski publicistiki

V Kulturnem centru Sinagoga v Mariboru je 26. aprila 2002 Jože Kos Grabar izvedel predavanje z zgornjim (pod)naslovom. Predavatelj je razčlenil in pomensko interpretiral dva članka, ki sta bila objavljena ob 60. obletnici začetka II. svetovne vojne na Slovenskem oz. ustanovitve Osvobodilne fronte, in sicer “Bomo kdaj zmogli po francosko?” avtorice ge. Vanesse Čokl (Večer, 21. april 2001) in “Šestdesetletnica katastrofe” avtorja g. Marjana Kolarja (Ampak, št. 4, 2001). V okviru predavanja so bili prikazani različni miselni in ideološki triki iz omenjenih člankov, katerih učinek je relativiziranje, zmanjšanje vrednosti ali kar razvrednotenje prazničnega 27. aprila in takratnega upora proti okupatorjem. Predavanje je bilo vizualno podprto, po njem pa so si prisotni izmenjati mnenja o njegovi temi. Na predavanje sta bila posebej vabljena avtorja obeh člankov ga. Čokl in g. Kolar, vendar ju ni bilo (g. Kolar je svojo odsotnost vnaprej opravičil).

Predavanje je bilo tudi obeležitev 61. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (prvotno Protiimperialistične fronte Jugoslavije), obenem pa prvo javno dejanje v okviru Osvobodilne misli, mnogadeja za razlaganje razlag družbenega. Prvo javno dejanje Osvobodilne misli je bilo hkrati povabilo vsem zainteresiranim za sodelovanje pri tem multi-projektu oz. mnogadeju.