Miša Gams: “Kar sejemo, to žanjemo”

Povzetek: Miša Gams v svoji kolumni pronicljivo in jedrnato opisuje kapitalistično-imperialistično-kolonialno ozadje oziroma družbeno-sistemske razloge za teroristične napade islamskih skrajnežev v Zahodni Evropi. Svoj razmislek o politično-ekonomskih in mednarodnih odnosih poveže z razmerami v Sloveniji in podaja temeljne smernice za današnje družbeno-angažirano delovanje mladih ljudi. (J. Kos Grabar)

*****************************************************************

KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO

Mladi! Da ste pripravljeni:
meča ne dajte nikoli iz desnice,
naše pravice nikoli iz zenice!”
(Rudolf Maister – Vojanov)

Po terorističnih napadih v Parizu se je Evropa zavila v žalovanje in strah. Francoski predsednik je javno napovedal vojno radikalni islamski skupini Isis in praktično čez noč uvedel stroge ukrepe, ki so veljali v ZDA po napadih na dvojčka pred petnajstimi leti in ki jih je prav Francija takrat najbolj kritizirala. Desno usmerjeni politiki so začeli pozivati k večji militarizaciji in strožjim ukrepom glede nošenja burke ter migrantske politike. Nemčija je poostrila pogoje za sprejem migrantov in poslala svoje vojake v Sirijo, da bi hitreje obračunali s fundamentalisti. A le redko kdo je prisluhnil glasu zdravega razuma in razmišljal o tem, da se je Evropi zgodilo tisto, kar je dolgo časa sejala. Anglija, Belgija, Francija in Nemčija so se vse še pred stotimi leti hvalile s tem, kako so superiorne in kako so uspele s pomočjo kolonializma ukrotiti in „civilizirati“ divjino. Vsi, ki nismo spadali pod njihovo vizijo, smo bili pred tem, da izginemo. Častnik Alldeutsche Blatter je leta 1894 objavil zapis, ki je hvalil nemška prizadevanja po širitvi germanskega naroda od Baltika do Bosporja: „V tem procesu se ne bi smeli pustiti ovirati dejstvu, da bodo nižja ljudstva kot so Čehi, Slovenci in Slovaki, prenehali obstajati, ker so tako ali tako brez vrednosti za civilizacijo. Samo ljudstva z visoko kulturo imajo pravico do svoje narodnosti.“ Če zanemarimo to, da so še pred kakimi sedemdesetimi leti v zahodni Evropi obstajali svojevrstni živalski vrtovi, v katerih so razstavljali pripadnike afriških in azijskih plemen kot neke vrste ekzotičnih živali, da so lahko “civilizirane” elite s prsti kazale na “divjake” in “barbare”, lahko dandanes v medijih in zahodni politiki spremljamo podobno nerazumevanje in posploševanje glede islamskih skupin ter špekulacij glede nastanka Isis. Le redki sociologi in ekonomisti so uspeli opozoriti javnost na to, da Isis niso divjaki, ki komaj čakajo, da zahodnjakom “po turško” odsekajo glavo, temveč proizvod socialnih neenakosti, ki nastajajo tako na bližnjem vzhodu kot v Evropi. Živimo v časih, ko 2 % ljudi poseduje več kot polovico svetovnega premoženja in naravnih virov, ostalih 98 % pa živi na račun njihovih ostankov, ki jih delijo med drugim tudi v obliki evropskih razpisov in “humanitarne” pomoči. Naftni mogotci iz Katarja, Kuvajta, Savdske Arabije, Bahreina in Združenih arabskih emiratov posedujejo na račun črpanja nafte kar 70 % vsega bogastva s tega področja in sklepajo kupčije na eni strani z ZDA, na drugi pa z Evropo, medtem ko njihovi državljani živijo v veliki revščini.

Čas je, da se Evropejci zavemo, da nimamo pravice biti jezni in užaljeni. Čas je, da pogledamo izpod tančice sovraštva do drugih in večnega iskanja grešnih kozlov. Vsi skupaj s svojim razmišljanjem in delovanjem soustvarjamo družbeno realnost. Bomo verjeli, da je ženska, ki se zakrita sprehaja po ulicah našega mesta, večji sovražnik kot tisti, ki nam pod pretvezo varčevanja vsak dan bolj odteguje od ust? Bomo verjeli, da nas bo oborožena vojska in ograjene meje uspešno varovale pred navalom migrantom, ki bežijo pred vojno, revščino in podnebnimi spremembami, ki jih povzročamo prav zahodne države s svojo industrializacijo in gonjo po neskončni rasti in dobičku? V začetku decembra 2015 je v Parizu potekala svetovna konferenca na temo podnebnih sprememb, na kateri so se voditelji držav zaobljubili, da bodo porast temperature do konca tega stoletja poizkusili zajeziti na 2 stopinje celzija. Ali se bodo multinacionalke odpovedale dobičku na račun solidarnosti do ljudi in okolja, čeprav se za našimi hrbti že podpisujejo prostotrgovinski sporazumi TISA in TTIP, ki bodo prav slednjim omogočali manj striktne predpise na račun varovanja zdravja in nacionalne suverenosti, je vprašanje, na katerega vsi potihem že vemo odgovor. Zato imejmo vsak dan pred seboj sporočilo generala in pesnika Rudolfa Maistra, ki je mladim položil na srce, da občutka za pravico ne smemo spustiti iz zenice, prav tako pa moramo nositi s seboj simbolni meč v podobi instinkta in zdravega razuma, s katerim bomo sekali tančico iluzij, ki jo ustvarja tistih 2 % ljudi, ki se boji padca svoje nevidne vladavine.

Miša Gams

(februar 2016)

P. S. 1: Na zgornji fotografiji je del spomenika Rudolfu Maistru na Maistrovem trgu v Mariboru.

P. S. 2: Zgornje besedilo je v PDF-formatu na voljo na tej povezavi.

No Comments

Post a Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.