Teze za dolgoročni program delovanja Liste SPS

Teze so izhodišče za pripravo bodočega dolgoročnega programa liste. Členjene so po dveh ravneh, primarni in sekundarni.

Primarna raven členitve izhaja iz treh osnovnih ravni, na katerih ljudje (so)bivamo in delujemo:

1. RAVEN POSAMEZNIKA – individualnost;
2. RAVEN (različnih vrst) SKUPNOSTI – posebna (zamejena) kolektivnost;
3. RAVEN (širše, obče, globalne) DRUŽBE – javna ali splošna kolektivnost.

Lista SPS si prizadeva za ravnovesje, prepletenost in dobro kohezijo med zgoraj navedenimi tremi osnovnimi platmi človekove eksistence.

Sekundarna raven členitve je razvidna iz nadaljevanja (A, B, C…) in izhaja iz vrste oz. vsebine dejavnosti, ki jih ljudje izvajamo kot (I) posamezniki, (II) (organizirana) skupina in/ali (III) širša (organizirana) družba.

1. TELESNO-BIOLOŠKA IN OSNOVNA DUŠEVNA REPRODUKCIJA
   (spočenjanje/spolnost, rojevanje in osnovna vzgoja otrok; dihanje, prehranjevanje, pitje (vode); spanje, počitek; zdravljenje, telesno in duševno rehabilitiranje (obnavljanje), telesno in duševno rekreiranje; osnovna skrb za pomoči potrebne ljudi (starejši, invalidi…) ipd.)
   • Zagotavljati je treba kakovostno javno zdravstvo. Zasebno zdravstvo naj bo javnemu zgolj (nadomestljivo) dopolnilo (za specifična področja zdravljenja) in financirano povečini s strani njegovih uporabnikov in ne iz javnih sredstev.
   • …
2. STANOVANJSKO IN OSNOVNO SOCIALNO (PRE)BIVANJE
   (prebivanje v človekovem domačem bivališču/domu, skupno prebivanje (življenje) najožjih sorodnikov ali druge vrste članov skupnega gospodinjstva; izvajanje vsakodnevnih opravil v prebivališču/domu ipd.)
   • Vsakomur naj bo zagotovljen oz. dostopen ‘četvorni D’: Dom, Družina, Delo in Dobrine.
   • Vzpostavljati je treba ‘trajnostne stanovanjske soseske’, tj. inovativna stanovanjska območja s tehnološko sodobno, trajnostno/sonaravno, ekonomsko dostopno in socialno atraktivno zasnovo.
   • V stanovanjska območja je treba vpeljevati okolju prijazne in energetsko učinkovite gradbene materiale in tehnologije.
   • …
3. PREDELAVA IN PROIZVODNJA SNOVI TER ENERGIJE
   (pridelava in predelava hrane; zagotavljanje pitne vode, čistega zraka in toplote; pridobivanje in predelava osnovnih (kemičnih) snovi (rudarstvo, železarstvo…); pridobivanje in pretvorba energije ipd.)
   • Treba je pridelovati zdravo hrano na okoljsko sprejemljive in trajnostne načine. Posebej pomembna je lokalna samooskrba s svežo hrano in preprečevanje prevozov hrane na velike razdalje.
   • …
4. PROIZVODNJA SNOVNIH OZ. MATERIALNIH IZDELKOV (izdelovanje polizdelkov, stavb, orodij, delovnih pripomočkov, aparatov, strojev, naprav, vozil in podobnih sestavljenih snovnih struktur)
   • Skupna družbena ustvarjalnost naj proizvede dovolj izdelkov za vse ljudi oz. za celotno družbo, obenem pa naj ne proizvaja celostno razvitemu, individualno in družbeno samouresničenemu človeku nepotrebnih izdelkov.
   • Proizvodne tehnologije naj bodo v čim večji meri okoljsko prijazne.
   • …
5. TVORBA (pretežno) MISELNIH STRUKTUR (vzgajanje, izobraževanje, raziskovanje in znanost, razvijanje tehničnih sredstev in tehnologij, načrtovanje (različnih zadev), tvorba oz. koncipiranje (prihodnjih) družbenih idej, vrednot, načel, odnosov; tvorba družbenega spomina, smisla, simbolov; filozofija, družboslovje, zgodovina, religija, psihologija, jezikoslovje, umetnost, kultura v ožjem smislu besede…)
   • Ključne dejavnosti, v katerih se oblikuje zavest o družbi, ne smejo biti v službi interesov ozkih krogov ljudi (politikov, lastnikov in upravljavcev kapitala ipd.).
   • Stalno je treba skrbeti za pripravo in uresničevanje zamisli za nove, sodobne razvojne projekte na različnih družbenih področjih (gospodarstvo, zaposlovanje, varstvo okolja, kultura, rekreacija in šport, vzgoja in izobraževanje…).
   • Na vseh nivojih družbe je treba operacionalizirati (individualno in skupinsko) odgovornost nosilcev funkcij.
   • Opredeliti je treba poenotene pomene ključnih družbenih pojmov in s tem zagotoviti kakovosten idejni temelj za družbeno sodelovanje in komuniciranje.
   • Zagotavljati je treba celovito omrežje kakovostnega javnega šolstva vse do ravni univerze. Zasebno šolstvo naj bo javnemu zgolj dopolnilo (za specifična tematska področja) in financirano povečini s strani njegovih uporabnikov in ne iz javnih sredstev.
   • Univerze naj bodo avtonomne institucije, pri čemer naj družba razpolaga s sistemskimi mehanizmi za onemogočanje morebitnih slabosti pri njihovem delovanju.
   • Zagotavljati je treba dosledno ločenost države in religije. Vpeljati je treba t. i. cerkveni davek in na tak način znižati obseg javnih sredstev, porabljenih za religiozne institucije.
   • Pri tvorbi in negovanju organiziranega družbenega spomina je treba pozornost usmeriti na tiste dele pretekle človeške zgodovine, v katerih so se poudarjeno oblikovale vrednote (enakostne) svobode, protizatiralskosti, enakopravnosti, sodelovanja, ustvarjalnosti, idejne odprtosti, strpnosti ipd.
   • Prizadevati si je treba za kulturno razvitost, jezikovno pluralnost in dejansko enakopravnost jezikov in (narodnih, etničnih…) kultur. Pri tem naj bo družbena kulturno-jezikovna struktura takšna, da je v posameznem narodnem, narodnostnem oz. etničnem okolju dominanta kultura in jezik prav tega naroda, narodnosti oz. etnične skupine. Glede na to je treba v Sloveniji poudarjeno skrbeti za razvoj slovenskih kultur, v povezavi z njimi pa tudi za smiselni obseg razvoja (drugih) slovanskih, evropskih in evrazijskih kultur.
   • Vzpostavljati je treba skupno, občečloveško kulturo (v zvezi s slednjo oblikovati kodeks univerzalnih človeških vrednot, nov svetovni jezik, zastavo človeštva, multikulturno glasbo…).
   • Prostorsko načrtovanje naj zagotavlja zemljiško, fizično-okoljsko in energetsko varčno ter racionalno urejenost prostora za izvajanje raznolikih dejavnosti ljudi oz. družbe.
   • Podpirati je treba tudi tiste inovatorje, ki delujejo samostojno oz. izven organiziranih raziskovalnih okolij.
   • …
6. UPRAVLJANJE DRUŽBE IN NJENIH DELOV (splošna politika, sektorske politike, obveščanje in informiranje, razpravljanje o družbenih ter javnih zadevah; obramba in zaščita pred (zunanjimi in notranjimi družbenimi) nevarnostmi in nesrečami…)
   • Vzpostavljati je treba takšno družbeno strukturo, ki ni piramidalno-gospostvena (= družbena vrhuška ima v svojih rokah skoncentrirano ogromno družbene moči, pristojnosti, premoženja…) in hkrati ni instrumentalno atomizirano-inidividualistična (= ljudje kot lahko vodljive, malo-vedne, manipulirane, medsebojno nepovezane oz. načrtno ločene ‘lutke na vrvici’).
   • Zagotavljati je treba čim višjo stopnjo družbene kohezije (tj. povezanosti, integriranosti, strnjenosti) in takšno ustrojenost družbe, v kateri bo čim manj družbeno razdiralnih oz. konfliktnih strukturnih nastavkov. Omenjena kohezija temelji v prvi vrsti na čim višji stopnji enakosti osnovnih eksistenčnih možnosti (priložnosti) za vse ljudi in na dejanski (tj. družbeno-praktični, v vsakodnevni življenjski praksi potrjujoči se) pravni enakopravnosti ljudi.
   • Družbo je treba upravljati v smeri njene vsestranske (gospodarske, socialne, okoljsko-naravne) stabilnosti. Pomemben vzvod za to je uresničevanje načela čim višje stopnje samooskrbnosti.
   • Upravljanje družbe naj zagotavlja, da bo vsakemu človeku omogočena dostojanstvena in dostojna eksistenca, temelječa na njegovi tvorni in ustvarjalni vključenosti v družbo. Mehanizmi za to so: stalna zaposlenost, stalni (neprekerni) delovni angažmaji druge vrste, univerzalni temeljni dohodek, socialno-varstveni mehanizmi druge vrste ipd.;
   • Pripravljati in udejanjati je treba programe vključevanja odrinjenih skupin v različne sfere družbe (gospodarstvo, socialne dejavnosti, izobraževanje, kultura…). Takšni programi bi bili namenjeni mladim iskalcem zaposlitve, iskalcem stanovanj, iskalcem priložnosti za realizacijo svojih zamisli, ‘iskalcem’ lastne družbene angažiranosti/(samo)uveljavljanja/potrditve, iskalcem partnerjev ali družbe za kratek čas….
   • Odločanje o družbenih zadevah naj v čim večji meri poteka po načelih:
     • demokratičnosti (odločajo vsi tisti, ki izpolnjujejo nek pravno zastavljeni (širok, nerestriktiven) kriterij, vsak glas šteje enako, odločitev je sprejeta večinsko);
     • neposrednosti (odločevalec odloča sam neposredno, tj. ne preko svojega zastopnika) in
     • miselne dodelanosti in avtonomnosti (odločevalec zna o nečem sam dobro premisliti in presoditi, pri odločanju ni zapeljan oz. zmanipuliran).
   • Pri odločanju o vsaki družbeni zadevi je treba javno navesti, katerim družbenim skupinam posamezna predlagana odločitev o dotični zadevi koristi in katerim škodi ter v kolikšni meri.
   • Na vseh področjih javnega komuniciranja je treba udejanjati resnicoljubnost in informativno širino/večstranskost ter preprečevati interesno ozkost in manipulacije.
   • Osrednja sredstva množičnega informiranja (mediji) naj bodo v javni (ne zasebni) lasti.
   • Vpeljati je treba zakonski predpis, po katerem bo država letno (po posameznih ministrstvih) državljane obveščala o ključnih informacijah o svojem delu in o stanju na področjih, za katera so posamezna ministrstva zadolžena.
   • Redno je treba pripravljati informacij za volivce/ke o tem, kako se odločajo posamezne stranke in liste o temeljnih zadevah, ki zadevajo družbo (pripomoček volivcem/kam, da jih ne bo zapeljevala politična propaganda).
   • Organiziranost lokalne samouprave je treba prilagoditi stvarnim družbenim okoljem in odvijanju družbenega življenja. Razporeditev javnih sredstev ter odločanje o njih mora biti uravnoteženo glede na ravni lokalne samouprave (krajevno-skupnostno, občinsko in pokrajinsko) ter glede na raven države.
   • Krepiti je treba ekonomske in socialne izmenjave med mesti in njihovimi lokalnimi ter regionalnimi zaledji na več področjih: kmetijskem, turističnem, rekreacijskem, kulturnem, prometnem….
   • V vseh krajevno- in mestno-četrtnih skupnostih je treba poskrbeti za vzpostavitev socialno-skupnostno-medgeneracijskih centrov. Vsebina oz. program teh centrov je preplet socialno skrbstvenih dejavnosti, kulturnih in umetniških dejavnosti, druženja, športa in rekreacije, možnosti (prostori…) za razna društva, raznih oblik vzgoje in izobraževanja, možnosti za javne prireditve….
   • V občinah je treba vzpostaviti posebne občinske službe, namenjene za pomoč in svetovanje občanom(-kam) v primerih, ko ti pri svojih stikih z javno upravo (dovolj hitro ali sploh) ne dobijo informacij, nasvetov, odgovorov ipd.
   • Ob profesionalni vojski naj bo zagotovljen obstoj dovolj usposobljenih oboroženih teritorialnih enot iz vrst prebivalstva. Vojska naj sodeluje v vojaških operacijah na tujih ozemljih le, če se tako odloči OZN ali druga kompetentna mednarodna politična organizacija (ki nima vojaškega značaja).
   • Mednarodna politika naj temelji na načelih miroljubnega dogovarjanja na podlagi predhodno skupno dogovorjenih (dovolj širokih, za vse sprejemljivih) načel in vrednot. Onemogočati je treba oblike mednarodnega gospodovanja (imperializma ipd.). Prizadevati si je treba za miroljubno sobivanje ljudi, narodov, etničnih skupin, religioznih in drugih družbeno- in svetovnonazorskih skupin, tj. za njihovo neagresivnost, neimperialističnost na vseh pomembnih družbenih področjih (ekonomskem, političnem, vojaškem, demografskem…).
   • Vzpodbujati je treba vse oblike mednarodnega miroljubnega ustvarjalnega sodelovanja (npr. izvajati skupne dejavnosti, projekte in programe na področjih prehrane, izobraževanja, kulture, znanosti, gospodarstva, infrastrukturnih omrežij, vesoljskega raziskovanja…).
   • Jedrsko oborožitev je treba v celoti opustiti.
   • Krepiti je treba sodelovanje med idejno odprtimi in enakostno usmerjenimi deli južnoslovanskih narodov na različnih družbenih področjih (gospodarstvo, fizična infrastruktura, varstvo okolja in narave, kultura, izobraževanje, šport, turizem…). Enako velja tudi za sodelovanje z drugimi narodi, zlasti evropskimi.
   • …
7. UPRAVLJANJE Z DELI ŽIVE IN NEŽIVE NARAVE (upravljanje s plodno zemljo oz. prstjo, z gozdovi, vodami, zrakom, mikroklimo, z rastlinami in živalmi…)
   • Družba mora skrbeti za trajnostno (obstojno) upravljanje z naravo in fizičnim okoljem na območju, na kateri živi in deluje (upoštevanje skupne nosilne kapacitete naravnega okolja). Prekomerno izrabljanje, izčrpavanje in prekomerno ter nepovratno onesnaževanje naravnih virov mora biti preprečeno. Slednje se nanaša tudi na zemljišča, vodotoke, gozdove itd.
   • …
8. TVORBA IN IZVAJANJE (pomožnih) STORITEV ZA DRUGE SKLOPE DEJAVNOSTI (prevažanje snovi, (pol)proizvodov, ljudi in drugih živih bitij; prenos vode, energentov oz. energije, odpadne vode, podatkov; ravnanje z odpadki; denarne storitve; razne osebne storitve; razne storitve za kolektivne subjekte; trgovanje; gostinstvo; turizem; izvajanje javnih in organiziranih oblik športa, zabave, druženja ljudi ipd.)
   • Vzpostaviti je treba prometno in energetsko učinkovite, ekonomične, sonaravne in socialno pravične prometne sisteme na lokalni in regionalni ravni.
   • Vpeljati je treba mrežo trgovin za manj premožne oz. socialno šibkejše prebivalce.
   • Pripravljati in udejanjati je treba programe za vzpodbujanje takšnih oblik proizvodnje in potrošnje, pri kateri nastaja malo ali (skoraj) nič odpadkov oz. zgolj takšni, ki so ponovno uporabljivi.
   • …

(sprejeto na ustanovnem sestanku Liste SPS dne 29. 8. 2010 v Mariboru)

Prenesite dokument v pdf:
Teze za dolgoročni program Liste_SPS